---

Povzetek SUK 1, Srednja šola Zagorje

 

Kaj smo spoznali? Kaj smo se naučili pri raziskovanju? Spoznali smo, da kajenje ni zdravo, naučili smo se dokazati različne spojine v cigaretnem dimu.

Namen je bil ozaveščanje nas najstnikov, da spoznamo, kako nevarno je za naše zdravje kajenje, da s kajenjem prenehamo oziroma sploh ne začnemo. Vemo, da večina najstnikov na začetku kadi le občasno in da nekateri s kajenjem prenehajo. Po podatkih tretjina najstnikov postane odvisna od nikotina. Strokovna ocena je, da je približno pet miligramov nikotina na dan tista vrednost, ki pri človeku povzroča odvisnost.

Ugotovili so, da je kajenje užitek, ki terja svoj davek- najrazličnejše bolezni in neprijetnosti, kot so neprijetni zadah iz ust, rumeni zobje, smrdijo lasje, obleka…

In za konec:

Kaditi ali ne kaditi je odločitev vsakega posameznika. Vendar naj se tisti, ki se odloči za kajenje, zaveda posledic, ki ga ta prinaša. Naj ne kadi v prostorih z nekadilci, ker so le-ti pasivni kadilci.

 

ALI STE VEDELI?

Da se v kadilčevi pljučih nabere v desetih letih 1 kg katrana?

Da plini tobačnega dima preidejo tudi v kri?

Če bi namesto tobaka pridelovali hrano, bi lahko prehranili 10 do 20 milijonov ljudi?

Da za zdravljenje bolezni, zaradi invalidnosti, odsotnosti z dela in zaradi prezgodnjih smrti porabi država več denarja, kot pa ga dobi s tobačnimi davki in z zaslužki proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov?

Da v Sloveniji umre na leto do 3500 ljudi, v Evropi pa več kot milijon?

Da je leta 2000 po vsem svetu zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, umrlo 4,2 milijona ljudi?

Da Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo leta 2025 umrlo zaradi kajenja 10 milijonov ljudi?

 

                                                                                            Monika Grošelj, Ula Hvala, Stana Kovač Hace, prof

ANKETE: 

 

1. Predstavljajte si, da ste zaposleni na Ministrstvu za finance. Vaša naloga je, da ugotovite, koliko dijakov na šoli kadi (zapišite, koliko dijakov je na šoli) in koliko denarja porabi vsak dijak – kadilec za cigarete v enem tednu. Nato napravite izračun, koliko denarja povprečno porabi dijak – kadilec na vaši šoli: 

 

na dan ________ EUR, 

na mesec _______ EUR, 

na leto ________ EUR. 

 

Izračunajte, koliko denarja porabijo za tobak vsi dijaki – kadilci na vaši šoli v enem letu. Premislite, kaj vse bi lahko naredili s tem denarjem.  

 

Ugotovitve:

 

 

Graf: Število anketiranih dijakov ter število dijakov, ki kadijo

 

 

 

Graf: Poraba denarja na šolo v enem letu

 

Ugotovili smo, da dijaki kadilci porabijo zelo veliko denarja za nakup cigaret. Na vseh šolah povprečno dijak na dan porabi enako vsoto denarja za cigarete. Skupno znaša kar 812. 638,00 evrov. 

Kaj vse bi lahko naredili s tem denarjem? Dijaki šol odgovarjajo:

·         za pomoč socialno ogroženim dijakom

·         subvencije ekskurzij, taborov

·         nakup učbenikov

·         subvencije malic

·         pomoč otrokom s paralizo

·         kupili barve in pobarvali stene z živimi barvami kar bi polepšalo notranji videz šole in počutje vseh v njej

·         subvencijo obveznih taborov

·         subvencije ekskurzij

·         nakup učbenikov

·         nakup aparatur za praktični pouk

·         šolske izlete, dodatne učitelje za inštrukcije,

·         boljše malice – več izbire,

    

IZVEN ŠOLE za:

 

·         izgradnjo pokritega atletskega stadiona za atletiko

(sedaj so državna tekmovanja na Dunaju)

·         nakup opreme v otroških bolnišnicahza nujne operacije

·         nakup opreme za invalide

·         sirotišnice

·         brezposelne mlade

·         zavetišča

·         čistilne naprave

Glede na to, koliko denarja porabijo dijaki za cigarete, bi ga lahko namenili za vse  našteto. Verjetno bi bila vsota še večja, če bi bili anketirani vsi dijaki na posamezni šoli.

Mislimo, da bi rezultate morali predstaviti staršem, javnosti, da bi se zavedali problema kajenja med mladimi. Za dijake bi morali izvesti več delavnic, jih ozaveščati, vendar ne samo v srednji šoli, temveč že v nižjih razredih osnovne šole. Prav bi bilo, da bi na te delavnice prišli tudi starši.

Ugotovili smo, da se dijaki zavedajo posledic kajenja ter bolezni povezane s kajenjem.

 

2. Predstavljajte si, da ste zaposleni na Ministrstvu za zdravje. Vaša naloga je, da ugotovite, katere so strupene snovi, ki nastanejo pri kajenju cigaret, zapišite MDK vrednosti za te snovi ter zapišite LD₅₀ za nikotin.

Pripravite poročilo.

 

V laboratoriju s preprostimi  eksperimenti dokažite strupene pline, ki nastanejo v procesu gorenja cigaret (dušikovi oksidi, formaldehid, ogljikov dioksid, ogljikov oksid ter katran).

Rezultate prikažite na plakatu, na plakat napišite, kako posamezne snovi delujejo na organizem. (Plakate slikajte in pošljite.)

Dijaki so v laboratorijih uspešno dokazali večino najbolj strupenih snovi, ki so v cigaretnem dimu. Poiskali so tudi letalno dozo za nikotin. Zapisali so tudi, kaj je letalna doza. Ugotovili so na katere organe vplivajo strupene snovi cigaretnega dima. 

Z raziskovanjem dijakov po šolah smo zadovoljni. Upamo, da ne bo ostalo le zapisano na papirju, ampak bodo rezultati raziskovanja dali dijakom in profesorjem informacijo, da se moramo vsi skupaj potruditi, da zmanjšamo kajenje med mladimi. 

 

Dijaki so izdelali tudi plakate in s tem ponazorili škodljivost kajenja. Če preneha s kajenjem le eden izmed kadilcev, bo to delni uspeh.

 

Zavedamo pa se, da je izredno pomembno preprečevanje kajenja in ozaveščanje mladih o škodljivosti in posledicah kajenja. Za mladostnika naj bi oblikovali takšno okolje, kjer bo imel možnost razvijanja zdravega osebnostnega razvoja, gradil na samozavesti brez cigaret in drugih omamnih substanc.

 

                                                                                     Monika, Medin, Ula

 

Ugotovitve na podlagi spletne ANKETE

Od 350 anket je bilo izpolnjenih 182. Od tega kadi le 1/3 anketiranih. Kaditi so začeli ob koncu osnovne in na začetku srednje šole. Na to je vplivala predvsem družba (51 %) in  stres (mogoče zaradi težav pri prehodu in zaradi zgleda odraslih, ki pomirjanje ob raznih problemih iščejo v cigaretah, alkoholu in drugih substancah …). Čeprav dijaki in dijakinje vedo, da s kajenjem ne škodujejo le sebi, ampak tudi drugim,  pa bi jih kar 35 % prenehalo s kajenjem le zaradi visoke cene cigaret.

 

Presenetljivi v negativnem smislu pa so  odgovori  na vprašanje, ali se v šoli veliko pogovarjate o negativnih posledicah kajenja. Kar 22 % anketiranih je odgovorilo, da se v šoli nič ne pogovarjajo o kajenju in 41 % jih meni, da se le malo pogovarjamo o tej temi.

---

Povzetek SUK 2, Srednja šola Metlika

 

 

 

 

---

Povzetek SUK 3, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Kranj

 

Že v daljni zgodovini se je človek pričel urejati. Tako lase kot dlake po telesu.

Lasje so seveda zelo motili moške pri lovu in tudi pri boju.

Da se je prva “pinceta” pojavila že pred 40 000 let nas je zelo presenetilo.

Presenetilo pa nas je tudi dejstvo, da se ima naša civilizacija v 21. stoletju za zelo napredno in drugačno tudi na področju urejanja zunanjega videza.

Pa smo ugotovili, da je praksa britja raznih delov telesa znana že od nekdaj - iz Egipta, Indije, Rima, Grčije.

Kot so ugotovili dijaki ene izmed šol, je bilo še v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja moderno, da so bili moški poraščeni.

Trendi se očitno spreminjajo.

Dandanes se zagotovo trend depiliranih moških nog širi od športnikov na moško populacijo na splošno.

Izmed anketiranih dijakov se jih 17 % brije noge. Tudi druge tehnike odstranjevanja dlak smo zasledili - celo laser.

In velikokrat jim pri depiliranju nekdo pomaga: mama, punca, prijatelj, celo fizioterapevt.

Verjetno vse to vodi v manjše razlike med ženskami  in moškimi. Vendar trenda vsi ne bodo prevzeli. Tako pravi anketa.

Naleteli pa smo tudi na novo zabavno besedo - obritonožci.

Če se malo pošalimo: predhodniki obritonožcev so bili obritoglavci, ki jih večina pozna kot nasilneže - skine.

Obritonožci pa so večkrat prepoznani kot poženščeni.

Novi besedi pa sta tudi retroseksualec in metroseksualec. Prvi predstavlja poraščenega,

grobega, tradicionalnega moškega, drugi pa depiliranega, nežnega modernega fanta.

 

Raziskovalna naloga ŠC Kranj SESGŠ Britje.pdf

 

Britje nog_ rezultati ankete_objava.pdf

zmontirala ex-SUK dijaka: Rok Marenk in Aljaž Kavčič, 3GT. Thx!

 

Delo opravili: Lejla Džaković, Jan Bobnar, Patricija Medved, Nežka Dolenc, Katja Potočnik, Denitsa Blagoeva;

Mentorica: Irena Vidmar

---

Povzetek SUK 4, Srednja šola Slovenska Bistrica

 

Povzetek odgovorov za Srednjo šolo Trbovlje 

 

Za velik delež svetovnega pridelka hrane (33%), so zaslužne predvsem čebele z njihovim opraševanjem. Čebele so torej pomembne zaradi opraševanja in zaradi edinega proizvoda, ki ga uživamo nepredelanega – meda.

Trentuno je stanje čebel v našem okolju še kar dobro, saj kmetovalci niso opazili večjega pomora čebel zaradi škropiv in pesticidov. Je pa res, da se skoraj vsako leto pojavi, kakšna nova bolezen. Primeri bolezni:

·         Ameboza (čebelja driska)
·         Majska bolezen (zaprtje čebel – zaradi premajhne količine vode v panju)
·         Poapnela zalega, varoja ...

Ker je bila letošnja pomlad bila hladna in vlažna, se kmetje bojijo, da bo medu manj, saj bi se po pravem pomladna paša morala že pričeti.

Brez čebel bi človeštvo hitro izumrlo, saj imajo čebele v celotnem ekosistemu veliko vlogo – saj oprašujejo rastline in s tem skrbijo za pridelek ter za preživetje človeštva. Ljudje bi morali biti o pomenu in zdravju čebel bolje ozaveščeni, saj lahko z neprevidnim ravnanjem povzročimo veliko katastrofo ali pomor čebel. To pa ne bi bilo slabo le za čebele, temveč tudi za ljudi, ki uživamo čebelje izdelke.

 

Povzetek ankete:

Po mnenju čebelarjev je upoštevanje zakonodaje na področju zdravstvenega varstva čebel ključnega pomena.  Za zaščito čebel bi morala država narediti več. Pri deli z njimi so največje težave predvsem bolezni, ki opustošijo  čebelje populacije. Uporaba FFS se jim v kmetijstvu ne zdi pretirana, za boljše počutje čebel pa bi morali bolje ozaveščati uporabnike FFS o njihovi uporabi, kakor tudi kaznovati kršitelje, ki ne upoštevajo navodil proizvajalcev FFS. Izobraževanje mladih o pomenu čebel v osnovnih, srednjih šolah, vrtcih ter ozaveščanje ljudi o pomenu čebel preko tv, časopisov, radia vi lahko privedlo do boljših pogojev v naravi za čebele.

Čebele so najpomembnejše za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar 4/5 cvetov.

 

Žan Pokeržnik in Sebastjan Skrbinšek 

 

 

Povzetek odgovorov šole BC Naklo

 

Ugotovili so, da je v okolici Begunj stanje čebelarstva pozitivno, da ni veliko napredovalo in da se jim je pridružilo še nekaj mlajših članov ter da ni bilo pomorov čebel, razen ko je bila bolezen Varoja. Čebelarstvo je napredovalo v pripomočkih. Tamkajšnji čebelarji menijo, da bi čebele morale pravilno dobivati zdravila. Lahko pa bi tudi zmanjšali uporabo različnih škropiv. Menijo, da bi država morala predpisati novi zakon o škropivih ter da bi tudi ljudje prispevali k boljši ohranjenosti narave.

Njihovi čebelarji so na naš vprašalnik odgovorili takole: Zakonodaja na področju zdravstvenega varstva se jim zdi popolnoma primerna; država na področju čebelarstva naredi dovolj; država lahko za čebelarje sprejme druge konkretne ukrepe, ki bi reševali problematiko čebelarstva; sonaravna zdravila so primernejša za zdravljenje čebeljih družin; pri delu s čebelami povzročajo največjo težavo bolezni čebel; zdravila, ki so na voljo v Sloveniji za zdravljenje čebel so učinkovita; uporaba FFS v kmetijstvu je pretirana; na področju kmetijstva bi morali prepovedati ali omejiti uporabo FFS, da bi se čebele v okolju bolje počutile; da bi čebele v naravi imele boljše življenjske pogoje je potrebno boljše ozaveščanje ljudi o pomenu čebel (preko TV, radia, časopisov); pri ohranjanju čebelje družine bi lahko pomagala država.  

Eva Hajšek, Anja Šega in Janja Belina

 

Povzetek odgovorov BIC Ljubljana

 

BIC Ljubljana je raziskovala stanje v okolici Domžal. Ugotovili so, da je v Domžalah pomor čebel kar obsežen, na nakaj kradratnik metrih kar  7% čebel. Ugotovili so tudi vrzore:  uporaba fitofarmacevtskih sredstev, uporaba nekotinoidov,... 

Čebelarji menijo da bi bilo v redu, če bi dobili več subvencije za mlade čebelarje in bi se izboljšala zakonodaja zdravstvenega varstva. Zdi se jim tudi, da država premalo naredi za čebelarje in da bi bilo potrebno sprejeti čebelarski zakon, ki bo urejal da bo za čebelarje bolje poskrbljeno, potrebno bi bilo sprejeti določene pravilnike in druge podzakonske akte ter konkretne ukrepe, ki bi reševali problematiko čebelarstva. K ohranitvi čim bolj zdravih populacij čebel bi vplivala uporaba  kemičnih in sonaravnih zdravil. Izboljšati bi bilo potrebno kvaliteto zdravil, ki so na boljo v Sloveniji, saj so slaba pa tudi neučinkovita glede na podnebje, okolje itd., saj je potrebno dolgotrajno zdravljenje. Vsi čebelarji pa se strinjajo, da bi se morala uporaba FFS v kmetijstvu zmanjšati, saj je pretirana in zelo škoduje čebelam in povzroča številne pomore čebel.  Potrebno bi bilo kaznovati kršitelje pri pretirani uporabi FFS in prepovedati ali omejiti uporabo FFS sredstev. FFS se akumulirajo v zemlji in vodi in imajo precej daljšo karenco, kot je bilo sprva predstavljeno javnosti. 

Dijaki so raziskali in nam odgovorili, da približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali. Čebele imajo pomembno vlogo, saj zbirajo oprašujejo pelode in nabirajo cvetni prah. Med je eden redkih prehranskih izdelkov, ki ga ljudje uživajo nepredelanega. Najpomembnejši čebelji pridelki naj bi bili med, matični mleček, cvetni prah in propolis. Ugotovili so, da lahko izganjanje domačih čebel ob hkratnem izginjanju drugih opraševalcev privede do globalnih težav s preskrbo hrane.

 

Katja Motaln, Polona Korenak in Lucia Rojs.

 

UVOD:

Začetki čebelarjenja nas peljejo v čas pred 20. do 30. tisoč leti v Pajkovo jamo pri Bicarpi v špansko pokrajino Velencijo. V srednjem veku je bilo čebelarstvo zelo cenjeno, saj so ljudje med uporabljali kot sladilo, vosek pa za razsvetljavo.

 

NADALJEVANJE:

Intervju so opravili z g. Bobnarjem. Zastavili so mu naslednja vprašanja:

1.  Kako se je razvijalo čebelarstvo v zadnjih 10 letih?
2. V zadnjem času od medijev precej slišimo, da se dogajajo pomori čebel v Sloveniji. Se je to dogajalo tudi v vaših čebeljnjakih? Če ja, kaj je vzrok teh pomorov?
3. Čebele so zelo pomembne v našem (človeškem) življenju. Kaj mislite, kako bi pripomogli, da bi naše čebele bile čim bolj zdrave?
4. Kaj bi morali spremeniti, da bi bile čebele čim bolj zdrave in, da se ne bi dogajali veliki pomori čebeljih populacij zaradi kmetijskih insekticidov?

 

In dobili odgovor: “Moje mnenje je, da zadnje čase ne pomaga nobena stvar za preživetje čebel. Razvoj je po mojem mnenju zelo slab. V zadnjih letih mojega čebelarjenja so se zgodili veliki pomori čebel. Imel sem 15 čebeljih družin, a jih je več kot 50% pomrlo v zadnjih dveh letih. Ostalo jih je samo sedem. Glavni razlog teh pomorov so pesticidi, saj jih vsako leto porabimo preveč in zmeraj bolj so strupeni. Za bolj zdrave čebele bi morali dati v prodajo čebelam neškodljive pesticide, ki bi hkrati koristili človeku in njegovemu pridelku, a ne bi škodovali živalim. Vendar izboljšanja ne bo, dokler ljudje ne bomo iznašli nestrupenih pesticidov in gnojil. Država bi morala uveljaviti zakon, ki bi postavil strogo mejo količine strupov v škropivih. Le-ta škodujejo čebelam tako, da oddajajo strupene vonjave, zaradi katerih čebele ne najdejo več poti nazaj v panj. Strokovnjaki in posledično trgovine bi morali ukrepati glede tega  problema”

 

ZAKLJUČEK:

Čebele igrajo pomembno vlogo tako v prehranski verigi, kot tudi v ekosistemu. Upad števila čebel je najbolj zaskrbljujoč. Ob njihovem izumrtju bi pridelek raznih rastlin drastično upadel. Ocenjujejo, da je tretjina hrane, ki jo pojemo, odvisna od čebel. Evolucija bi sčasoma poskrbela, da bi čebele nadomestile druge žuželke. Izumrtje čebel ne bi vplivalo na izumrtje človeka, povzročilo pa bi ekonomsko krizo in lakoto.

 

 

 

Maša Ahej, Klara Kos, Iva Medved

 

POVZETEK ODGOVOROV SREDNJA ŠOLA ZAGORJE

Dijaki iz Srednje šole Zagorje so opravili intervju s čebelarjem in aktivnim članom Čebelarske zveze Slovenije.

Občina Zagorje se lahko pohvali z enim izmed najstarejših čebelarsih društev pri nas, saj je bilo ustanovljeno že pred skoraj 100 let, natančneje leta 1919. Prav tako je v bližini njihovega doma bila ustanovljena čebelarska pot, ki se imenuje po Janezu Vajkardu Valvasorju – Valvasorjeva pot. Dijaki so prišli tudi do naslednje zanimive ugotovitve – čebelarska dejavnost v Zagorju narašča, prav tako tudi drugod po Sloveniji. V zadnjih letih se je čebelarska dejavnost povečala za kar 20%, kar je dobro, saj ljudje očitno razumejo pomen čebel za človeštvo.

Občina Zagorje se nenazadnje lahko pohvali s kar tremi čebelarskimi krožki, ki delujejo na zagorskih osnovnih šolah in s poklicnim čebelarjem. Zaradi slabih vremenskih razmer, je bila letina medu lani slaba.

 

Povzetek intervjuja s čebelarjem:

Čebelar je bil mnenja, da bi predvsem država lahko kaj storila na področju čebelarstva. S tem je imel v mislih predvsem nabavo človeku in čebelam neškodljivih, toda učinkovitih sredstev, ki bi preprečile in zatrle bolezni čebel. Prav tako bi država lahko uvedla nek čebelarski zakon, ki bi urejal pravno stran za zaščito čebel in lahko bi poskrbeli k boljšemu ozaveščanju ljudi o pomenu čebel. 

Monika, Dominik, Ana in Luka

---

Povzetek SUK 5, BC Naklo

 

POVZETEK BC NAKLA

 

SŠ ZAGORJE- dobro počutje

- boljša kakovost zraka v prostoru

- vir kisika

- veliki listi rastlin pomirjajo

SREDNJA GADBENA ŠOLA

       - ekološki logotip

    SŠ SLOVENSKA BISTRICA

- da bi po stenah nalepili: kapljice vode,listi dreves

TRBOVLJE

- gumijasta žoga prikazuje Zemljo
- gumijasta žoga ponazarja problem Zemlje

- plakati s ponazoritvijo odnosov sodobne družbe okolja

BIC LJUBLJANA
- modeli tort predstavljajo kontinente s simboli živali in rastlin značilnih za posamezno področje
- muffini  predstavljajo napis dan zemlje-22. april DAN ZEMLJE

 

 MNENJEGlede na predstavitev 5 srednjih šol so se najbolj potrudili na BIC Ljubljana s prikazom modelov tort.
- modeli tort predstavljajo kontinente s simboli živali in rastlin značilnih za posamezno območje
- muffini predstavljajo napis dan zemlje-22. april DAN ZEMLJE

 

Vsaka šola se je pri odgovorih zelo potrudila. Strokovno so se najbolj približali našem vprašanju na srednji šoli Zagorje, kjer so predstavili praktični pomen zasaditve rastlin na hodniku. Tudi korita so estetko dekorirana iz odpadkov kateri se reciklirajo-KEMS, na ostalih šolah so pripravili povprečne dekoracije z plakati.

 

 

 

NAŠ PREDLOG
Uporabili bi zelen couvertan, ki ponazarja naravo. Na couvertan bi pripeli velik krog kartona, ki bi ponazarjal zemljo. Zemljo bi pobarvali na modro barvo, kjer bi tudi narisali kontinente. V karton bi izrezali luknje, vanje bi dali lončnice. Lončnice bi bile drugačne, razlikovale bi se glede na kontinent. Vse skupaj bi postavili na hodnik.

 

 

 

Nika Nemec, Urška Čop

 

 

 

---

Povzetek SUK 6, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje

 

 

 

Poleg mnogih pozitivnih vplivov sodobne tehnike na otroke in mladino se kažejo tudi negativni vplivi: zasvojenost z igranjem iger in z internetom, izgubljanje stika z naravo, premalo gibanja, vse več je prelaganja odgovornosti za svoja dejanja na druge. Komunikacija med mladimi poteka preko socialnih omrežij v popačenem jeziku, pristen stik med pravimi prijatelji in tistimi s socialnih omrežij je neprimerljiv.

Dejstvo je, da je napredek tehnike in tehnologije človeški družbi prinesel ogromno pozitivnih, dobrih  sprememb: hiter prenos in dostop do informacij, višjo produktivnost v industriji, zanimiv pouk z uporab IKT itd.

Skrbi pa nas lahko porast zasvojenosti z igranjem iger in internetom, vse več zlorab identitete, zlorabe bančnih računov, vdori v računalniška omrežja, težave pri komunikaciji in navezovanju osebnih, prijateljskih stikov, porast okvar vida, slaba fizična kondicija otrok in mladostnikov, narašča pa tudi delež mladostnikov, ki odstopajo od normalnega čustvenega in psihičnega razvoja.

Odgovori dijakov na vprašanje vključevanja starejših ljudi v tehnizirano družbo (projekt Simbioz@) imajo pozitivno sporočilo: mladi se počutijo pomembne, samozavestne, prenašajo znanje na starejše ljudi, v projekt se vključijo kot prostovoljci. Starejši ljudje pa se naučijo nekaterih veščin dela z računalnikom, ki jim olajšajo in popestrijo življenje.

Povzetek sta pripravili Mateja Napret in Vesna Kralj.

Zaključna naloga STPŠ

 

 

 

 

---

Povzetek SUK 7, BIC Ljubljana

POVZETEK- ALI SO EKOLOŠKA PRIDELANA ŽIVILA NAŠA BODOČNOST?

 

V spodnji tabeli in odgovorih posamezne šole si lahko ogledate da so si odgovori zelo podobni. Z nalogo smo ugotovili, da dijaki vedo kar nekaj o ekoloških živilih, vendar jih v domačih gospodinjstvih še ne uporabljajo v večji količini, največ zato ker jih še ni dovolj na tržišču.  Vsi anketiranci so tudi mnenja da so ekološka živila bolj zdrava in okusna, predvsem pa naj bi vsebovala več vitamina C. Vedo, da tak način pridelave živil najmanj obremenjuje okolje. Izpostavili pa so problem visokih cen in porekla.

Predlagamo naslednje aktivnosti za širšo uporabo:

- osveščanje potrošnikov

- promocija ekološkega kmetijstva in ekoloških živil

- vzpodbujanje pridelovalcev hrane za ekološko pridelavo

- zniževanje cen ekološke hrane

- obujanje tradicionalnih postopkov pridelave

- vključitev ekološke pridelave in predelavo v turistično ponudbo

 

Rezultati raziskave na naše vprašanje potrjujejo, "ekološka živila so naša bodočnost".

 

Vprašanja	Srednja šola Zagorje	Srednja šola Kranj	Srednja šola Slovenska Bistrica	BC Naklo	Srednja šola Trbovlje	BIC Ljubljana
Kako razumete izraz ekološko živilo?	To je zdravo živilo, pridelano na prijazen    način oziroma skladno z ekologijo.	Takšno živilo je pridelano naravno, brez dodanih kemikalij in umetnih gnojil.	Pridelano je naravno (doma), ni dodanih umetnih gnojil,  je zdravo.	Živilo je čim bolj zdravo, naravno pridelano iz ekološkega semena, v njem je manj barvil, so brez konzervansov.	Živilo je pridelano po ekoloških standardih (brez umetnih gnojil, z naravnimi  sredstvi, brez pospeševalcev …), je zdravo.	Živilo je zdravo in varno, pridelano v čistem okolju in na čisti zemlji, ni škropljeno.
Kaj menite o spodnjih trditvah glede ekološkega kmetovanja?	Eko hrana je bolj zdrava,   najmanj obremenjuje okolje, Za njeno pridelavo se ne uporablja gnojil in pesticidov.	Ekološka hrana najmanj obremenjuje okolje, za njeno pridelavo se ne uporablja gnojil in pesticidov. Je bolj zdrava.	Ekološko pridelana hrana je bolj zdrava, najmanj obremenjuje okolje, za njeno pridelavo se ne uporablja pesticidov in umetnih gnojil.	Eko hrana je bolj zdrava in najmanj obremenjuje okolje.	Eko hrana je bolj zdrava, najmanj obremenjuje okolje, za njeno pridelavo se ne uporablja pesticidov in umetnih gnojil.	Eko hrana je bolj zdrava, za njeno pridelavo se ne uporablja gnojil in pesticidov.
Ocenite trditve od 1 do 5 za eko živila glede na to, koliko so po vašem mnenju ustrezna.	Eko živila vsebujejo več zdravju koristnih snovi.	Eko živila vsebujejo več zdravju koristnih snovi, imajo boljši okus in aromo.	Eko živila vsebujejo več zdravju koristnih snovi, imajo boljši okus in aromo.	Eko živila vsebujejo več zdravju koristnih snovi.	Eko živila vsebujejo več zdravju koristnih  snovi, imajo boljši okus in aromo.	Eko živila vsebujejo več zdravju koristnih snovi.
Od 1 do 5 ocenite trditve, ki se nanašajo na kakovost eko živil.	Sadje in zelenjava vsebujeta več vitamina C.	Sadje in zelenjava vsebujeta več vitamina C, izrazitejša je aroma pri mesu.	Sadje in zelenjava vsebujeta več vitamina C, mleko in sir vsebujeta več dobrih maščobnih kislin.	Sadje in zelenjava vsebujeta več vitamina C, meso in mesni izdelki imajo izrazitejšo aromo.	Sadje in zelenjava vsebujeta več vitamina C, meso in mesni izdelki imajo izrazitejšo aromo.	Eko živila imajo izrazitejšo aromo.
Ali ste do sedaj že iskali informacije o eko živilih?	Ne.  (86 %) Da.  (14 %)	Ne. (83 %) Da. (17 %)	Ne. (100 %)	Ne. (66 %) Da. (34 %)	Ne. (96 %) Da. (4 %)	Ne. (83 %) Da. (18 %)
Znamke eko živil.	Vital.	Natura, Biotop.	/	Eko tržnica, Demeter.	/	Bioadar, Natura, Demeter.
Ali v vašem gospodinjstvu kupujete eko živila?	Da, v trgovskih centrih, na eko tržnicah.	Da, v trgovskih centrih.	Da, v trgovskih centrih, na eko tržnici.	Da, v trgovskih centrih.	Da, v trgovskih centrih.	Da, v trgovskih centrih, na ekoloških kmetijah.
Kako pogosto kupujete eko živila?	Včasih, enkrat tedensko.	Včasih, enkrat tedensko.	Včasih.	Enkrat tedensko.	Včasih.	Včasih.
Kaj po vašem mnenju pritegne pozornost kupca pri nakupu eko živil?	Poreklo, cena, zunanji videz.	Poreklo, cena, rok trajanja.	Cena, poreklo, deklaracija.	Cena, poreklo.	Cena, poreklo.	Cena, poreklo.
S katero trditvijo se najbolj strinjate?	Manj dodatkov, več zdravja.	Manj dodatkov, več zdravja.	Manj dodatkov, več zdravja.	Manj dodatkov, več zdravja.	Manj dodatkov, več zdravja.	Manj dodatkov, več zdravja.

 

Odgovori na povezavi: UČNI KROGI Nina Cerar 2,ž

 

Povzetek raziskave pripravila dijakinja 2.ž razreda Nina Cerar s pomočjo sošolk in  mentoric.