Srednja šola TPŠ Trbovlje

 

Vprašanje

V vsakdanjem življenju, v šoli, v prostem času sledimo izjemno hitremu  napredku  tehnike in tehnologije. Mobitel, računalnik, socialna omrežja, internet so naš vsakdanjik. Pogosto se nam pojavlja vprašanje:

 

Kako tehnizirana družba postajamo in na kakšne načine vpliva sodobna tehnologija, ki jo vsak dan uporabljamo, na igro otrok ter komunikacijo in odnose med mladimi?

Ali nam lahko ob tako hitrem razvoju tehnike računalnik vzbuja tudi skrbi in povzroči morebitne probleme? (komunikacija, zdravje, odvisnost,…).

Kaj pa starejši ljudje? Zaradi česa je na primer projekt Simbioza pozitiven?

Izpostavite pozitivne in negativne strani te tematike.

Pričakovana oblika odgovora: razmišljujoči spis, plakat, slike, intervju.

Pomagate si lahko s pomožnimi vprašanji INTERVJU.

 

---

Odgovor SUK1

Srednja šola Zagorje

 

Naša ugotovitev je, da smo tehnizirana družba že postali, ker za vsakim vogalom stoji »avtomat«, ki nas privlači s svetlečim ekranom. Mladi uporabljamo tehnologije bolj za zabavo in delo v šoli, starejši pa v njej vidijo tudi številne prednosti. Tehničnim pripomočkom, predvsem elektronskim se ne moremo izogniti nikjer. Spremljajo nas v šoli, doma, bolnišnicah, v avtomobilih itd...

Izvedli smo anketo, iz katere smo dobili naslednje ugotovitve:

Povprečna starost, pri kateri začnemo uporabljati računalnik je okrog 10 let, kar je dobro s stališča učenja dela z računalnikom in slabo, če pri teh letih nisi na računalniku nadzorovan.

Starši bolj omejujejo kot spodbujajo delo z računalnikom, saj ugotavljajo, da se bolj zabavamo kot počnemo kaj koristnega. Največ uporabljamo socialna omrežja in računalniške igre, sledi poslušanje glasbe in gledanje filmov, le malo časa pa porabimo za učenje in izdelavo različnih nalog.

Večina je zadovoljna pri pouku IKT.

Zelo zanimiv podatek je, da nas veliko tudi ponoči preživi za računalnikom in dopoldne v šoli čutimo posledice. Kar nekako se ne moremo odtrgati od »prijateljev« in igric, kar seveda ni dobro, je pa »fajn«.

Malo smo razmislili in zabeležili nekaj prednosti in slabosti uporabe elektronskih tehničnih pipomočkov.

 

+	-
Hiter dostop do podatkov	Zasvojenost z igranjem iger in z internetom
Zabava	Nervoza
Komunikacija	Zloraba identitete
Povečana motivacija za učenje	Zloraba bančnih računov
Uresničevanje ciljev različnih področij	Neprimerne vsebine na socialnih omrežjih
Večja predstavljivost	Težave z razumevanjem navodil
Samostojnost	Slab uspeh v šoli zaradi zanemarjanja učenja

 

Na naši šoli smo sodelovali v projektu Simbioza, kjer smo kot prostovoljci učili starejše dela z računalnikom.  

 

 

Prilagamo razmišljanje na še sošolke, ki je sodelovala v projektu:

Kot prostovoljka pri projektu Simboza imam zelo prijetne izkušnje. Na začetku projekta sem bila še sama istega mišljenja kot mnogi najstniki, da delo z računalnikom sploh ni težko in prav smešno se mi je zdelo, da nekomu sploh ni jasno kako se računalnik »prižge«. Prav iz tega razloga sem se prijavila kot prostovoljka. A po več urah druženja s starejšimi in učenju, kako naj se znajdejo na računalniku, mi je postalo jasno, da so nekatere stvari za njih  težke, za nas pa prav lahke. In zato mislim, da je projekt Simbioza neka zelo prijetna izkušnja za starejše in za nas mlade. Da bi lahko videli, kako življenje in predvsem tehnologija napreduje in seveda, da bi se tudi mladi malo več družili s starejšimi. Čeprav je pri tem projektu potrebno zelo veliko potrpežljivosti, je to še ena bogata izkušnja, ki mi bo pomagala v življenju.

 

Za mnenje smo prosili tudi udeleženko Simbioze, ki nam je povedala, da jo je na tečaj napotilo društvo upokojencev in da je vesela, ker njene sive celice še vedno delujejo in se lahko kaj novega nauči. Malo težav je imela z angleškimi izrazi, ki jih uporabljajo prostovoljci, nasploh pa je bila s tečajem in prostovoljci izredno zadovoljna. Simbioza je koristna za mlade in stare.

 

 

 

---

Odgovor SUK 2

Odgovarja Šolski center Kranj, SESGŠ

 

Moje osebno mnenje, da zaradi novih in novih tehnologij, odnosi med ljudmi niso več takšni, kot so bili nekoč. Včasih, kot pove rada moja mama, so se mladi bolj družili in hodili ven - igrišča so bila tudi polna otrok. Danes ni več tako. Zaradi tehnologije je postalo veliko ljudi, predvsem mladina, zasvojena s telefoni, računalniki in televizijo. Ne hodimo tako pogosto ven, rajši ostanemo doma in igramo igrice ali pa gledamo televizijo. Če pa se že odpravimo ven z družbo, nas je skoraj več kot polovica neprestano na telefonih (facebook). Ni več druženja in ni več prave komunikacije. Ko hodim po mestu in vidim vrstnike, pogosto slišim: “Zakaj te ni blo učer na facebooku?”; “A si videla učer tisto sliko na facebooku?”; “A si mi laikala stanje, sliko?”; S  tem nekateri hitro postanejo zasvojeni in zgubijo stik iz realnik svetom in se odmakejo od druženja v živo.

Menim, da za otroke ni dobro, da odraščajo s tehnologijo. Prehitro se navadijo na vse in postanejo še prej zasvojeni z igricami. Preveč računalnika in televizije ni dobro za oči - pokvarimo si vid in moramo začeti nositi očala (dodaten strošek);  tudi sevanja je preveč in to ni dobra za nas. Nekateri ne morejo zržati minute niti brez telefona. Enostavno se jim “zmeša”. Slabosti interneta so tudi internetne klepetalnice. Kamor rade predvsem zahajajo mlajše punce in se spoznajo z neznanci, jim posredujejo svoje osebne podatke, kar vodi v dogovorjena srečanja. In nemalokrat se zgodi, da na zmenek z mladoletnico pride veliko starejša oseba. Pogosto beremo o takih zlorabah.

Tehnologija ima svoje prednosti, ki jih ne moremo zanikati, vendar prinaša s seboj tudi probleme, kakršnih nekoč niso poznali. Starše in njihove otroke, bi morali več informirati o pasteh novih tehnologij.  

Zelo pozitiven in prepoznaven se mi zdi projekt Simbioza. Starejši ljudje niso ravno spretni s tehnologijo in je dobro, da se tudi njih nauči - se jim pomaga. naučijo se novih spretnosti s telefoni in računalniki, kar jim lahko zelo olajša in tudi popestri življenje.

 

Naše dijakie smo tudi anketirali:

Dijakom na naši šoli smo zastavili nekaj vprašanj o uporabi mobilnih telefonov in računalnikov.

1.    Čemu bi se lažje odpovedal, mobilnemu telefonu ali računalniku?
      Odločitev je bila težka, ampak v večini (72%) je bil odgovor, da bi se lažje odpovedali računalniku. To je seveda povezano

s tem, da se da tudi telefon uporabljati kot računalnik, medtem ko je obratno malo težje.

2.    Uporabnost mobilnika; koliko ga uporabljaš za telefoniranje in koliko za ostale namene?
      Ugotovili smo, da mladi telefone uporabljajo predvsem za komuniciranje preko sms-ov, delovanje na socialnih omrežjih (facebook), igranje igric, pregledovanje e-pošte, brskanje po internetu, še najmanj pa za pogovore.


3.    Koliko veš o pasteh interneta?
      Mladi so kar dobro seznanjeni s pastmi interneta, ampak se s tem ne obremenjujejo preveč. 

      
4.    Kaj bi počel, če bi bil cel vikend brez mobilnega telefona, računalnika in televizije?
      Spet eno težjih vprašanj. Večina bi jih obiskala prijatelje, šli bi v kino, na bowling,  malo po mestu, nekateri bi se naspali, nekateri pa so odgovorili, da bi mogoče prebrali kakšno knjigo, šli v naravo, se družili s sorodniki… 

Tehnologije_SESGS.ppt

 

Karin Šurk

mentorica: Andreja Čikič

 

---

Odgovor SUK 3

Odgovarja: BIC LJubljana, Živilska šola 

Odgovor na vprašanje
 Kako tehnizirana družba postajamo in na kakšne načine vpliva sodobna tehnologija, ki jo vsak dan uporabljamo, na igro otrok ter komunikacijo in odnose med mladimi?
Otroci se čedalje manj igrajo s svojimi prijatelji, saj veliko raje sedijo pred računalniki in se preko družabnih omrežij pogovarjajo in objavljajo razne vsebine. Nekateri zaradi učinka igric spremenijo svoj razum in imajo motnje v vedenju, ki se odražajo v nasilju, jezi, sovraštvu.
Pri starejših ljudeh je problem, ker ne zmorejo dohajati znanja na tehnološkem in računalniškem področju, zato je moje mnenje, da je projekt Simbioz@ še kako pomemben, saj mladi prostovoljci  radi priskočijo na pomoč tistim osebam, ki jim ta tematika ni znana. Sam sem to izkusil  kot vodja popoldanske izmene na naši šoli. Starejši so radi sodelovali z vsemi prostovoljci, ki smo jim bili na voljo. Negativna stran je ta, da bi lahko nekatere stvari nekoliko drugače organizirali. (Recimo, dvojnega  klika je  nekatere starejše ljudi zelo težko naučiti. Namesto da jim prej polovico srečanja govorimo o delih računalnika, bi jim lahko te stvari prostovoljci govorili sproti.)

Zelo pogosto zaradi različnih dejavnosti preživim na računalniku tudi več kot 2 uri na dan.  Najpogosteje poleg interneta uporabljam tudi  VLC media player, saj  glasba ustvarja prijetno vzdušje.
Računalnik sem začel uporabljati dokaj zgodaj za svoja leta, kar pa se mi sedaj obrestuje, saj sem  znanje nadgradil še na številnih podpodročjih računalništva (sestavljanje spletne strani, osnove programiranja  in še marsikaj).
Nekoliko me omejujejo obveznosti, saj bi sam verjetno presedel še marsikatero noč na računalniku zaradi svojih stvari.
S tem , ko sam nekaj opišem, pokažem, kakšno je moje mišljenje o določeni temi v knjigi.  Dijaski.net je ustvarjanje drugega vtisa o knjigi  ( različni ljudje- različni zorni koti doživljanja).
Prijatelj na socialnem omrežju je lahko kdorkoli, medtem ko ti  tvoj prijatelj, ki ga vidiš vsak dan, lahko pomaga, medtem ko si v šoli. Za prijatelja, ki  ga poznamo zgolj z družbenh omrežij, pogosto  ne vemo, kakšnega videza je, še posebej, če da nek predmet namesto sebe kot profilno sliko.
Pasti interneta so največji globalni problem. S tem ko je nastal internet, se hitro širijo zlorabe podatkov(bančni računi, davčne št., kraja profilov na omrežjih, itd.). Najhujše je, da otrok preko družbenega omrežja spozna neznanca, ki ga lahko čez čas začne izsiljevati.  Veliko moč imajo tukaj hekerji, saj lahko vdrejo v vsak računalnik, ki je priključen na medmrežje.
Če si prehlajen, lahko svoje sošolce preko socialnega omrežja vprašaš, kaj so počeli tisti dan v šoli, slabost pa je ta, da je bogat vir mnogih virusov in drugih neželenih programov.

Klemen Lindič in ostala skupina SUK BIC, Živilska šola Ljubljana

 

 

 

 

---

Odgovor SUK 4 - Srednja šola Slovenska Bistrica

 

1.           Vprašanje: vpliv sodobne tehnologije

Družba se razvija vzporedno s tehnologijo. Velika sprememba v eni lahko privede do velike spremembe v drugi. Tehnologija je del našega vsakdana, človeštvo je od nje odvisno bolj kot si upamo priznati. Vplivi sodobne tehnologije, dobri ter slabi, pa so vprašanje 21. Stoletja.

Tehnologija je zelo povezana z komunikacijo med mladimi. Socialna omrežja, e-pošta ter telefoni nam omogočajo hitro ter učinkovito prenašanje sporočil oz. podatkov. Prostor, v katerem lahko komuniciramo,  ni več le zavetje varnega doma, v katerem so včasih pisali pisma, ter prizorišče našega srečanja s prijatelji, da pokramljamo, temveč je postal neomejen. Tehnologija pa ima tudi nekaj slabih vplivov. Komunikacija namreč postaja neosebna, ne čustvena, mogoče celo prehitra. Najstniki vedno lažje izražamo svoje misli na socialnih omrežjih, kot je facebook, twitter ter netlog, vedno težje pa jih izražamo v resničnem življenju. Tukaj pridejo v ospredje tako imenovana facebook »razmerja«, ki dokazujejo oz. podpirajo moje mišljenje. Ker pa je svet prehiter, uporabljamo vedno več krajšav. Lp, gtg, afk, rtm in podobne le zmanjšujejo naši besedni zaklad. Na internetu lahko najdemo več znanstvenih raziskav na to temo, katerih rezultati spodbujajo hitrost tehnološke komunikacije, vendar pa zavračajo način komuniciranja. Tudi odnosi med mladimi se spreminjajo. Tehnologija je na le te imela pozitivne, kakor tudi negativne učinke. Negativen učinek je predvsem neosebna narava, iz katere ti odnosi izvirajo. Preko interneta ljudje postanejo bolj domišljavi, žaljivi ter seveda sebični. Neverbalna komunikacija, ki predstavlja kar do 40% našega komuniciranja, je preko tehnologije popolnoma odsotna. Tukaj se torej lahko odnosi med osebami razdrejo, namreč niso več tako intimni, kot so bili včasih, temveč so na očeh celega sveta. Tehnologija pa je imela tudi pozitiven učinek, saj včasih odnose poglablja. Govorim o celodnevnih pogovorih preko skypa, katerih sem s svojimi prijatelji imel dosti. Ti so našo prijateljstvo le poglobili.

Moje mišljenje je torej, da je tehnologija, kakor tudi internet izjemna stvar. Kljub temu, da je celotni svet povezala ter nas zbližala, zdaj grozi, da nas bo potegnila narazen. Da nam tehnologija dobro služi,  moramo kot za vsako dobro orodje uporabiti oz. imeti dobro presojo. Razlog, da nekaterih stvari osebam ne povemo v živo, bi nas mogel tudi omejevati pri komunikaciji preko tehnologije. Morda mislimo, da naša sporočila preko interneta nimajo enako moči, kakor jih imajo naše besede. Vendar tu se motimo in veliko lažje je biti zloben preko spleta, kakor v resničnem življenju. 

 

2.           Vprašanje: Hiter razvoj tehnike in računalnika

S pomočjo spletnega orodja 1KA, ki zagotavlja izdelavo e-ankete, sva iz vprašalnika, ki ste ga objavili na spletni strani Slovenskih učnih krogov, sestavila e- anketo. Spodaj prilagava slike:

 

 

 

 

Rezultati ankete:

Anketo je pravilno izpolnilo in oddalo 10 anketirancev. Vsi anketiranci, ki so v celoti izpolnili anketo, so bili stari med 14 in 18 let. Največ (6) jih je bilo v starostni kategoriji 16-18 let, preostali (4) pa v kategoriji 14-16 let. Take starostne kategorije sva izbrala, ker sva želela pridobiti čim bolj relavantne in resnične podatke.

Na prvo vprašanje (Koliko časa dnevno v povprečju preživiš za računalnikom?), je največ anketirancev (6) odgovorilo z manj kot 2 uri na dan, sledili so tisti (2), ki za računalnikom preživijo 2-4 ure, eden izmed anketiranih preživi na računalniku 4-6 ur na dan, in eden več kot 6 ur. Ti podatki so predvsem zaskrbljujoči, že kažejo bodočo odvisnost pri nekaterih izmed anketirancev. Morebitne težave so torej že pojavljajo.

Na drugo vprašanje (Kaj vse omogoča računalnik, kaj najpogosteje uporabljaš?), je vsak uporabnik odgovoril s svojim odgovorom, saj ni šlo za vprašanje izbirnega tipa. Če povzamem pridobljene odgovore, največ anketiranih uporablja računalnik za igranje iger, brskanje po internetu, pisanje seminarskih nalog, uporabo socialnih omrežij (Facebook, Youtube).

Na tretje vprašanje (Pri kateri starosti si začel uporabljati računalnik?), se je odgovor gibal med 3 in 11 let. Ker je tukaj vsak uporabnik vpisal svojo starost, sva izračunala povprečno starost anketiranca, ko je ta začel uporabljati računalnik. Povprečna starost je torej 7,1 leto. Tako majhno povprečje se nama zdi šokantno. Otroci stari 3 leta brskajo po internetnih straneh, ki skrivajo veliko možnih nevarnosti. Procent pedofilstva se je prav zaradi tega v zadnjih nekaj letih povečal. Meja za uporabo računalnika bi MORALA biti postavljena.

Na četrto vprašanje (Ali te starši omejujejo ali vzpodbujajo k uporabi računalnika?), je največ vprašanih (7) odgovorilo, da jih starši k uporabi računalnika omejujejo, ostale (3), pa starši k uporabi računalnika vzpodbujajo. Omejenost je obvezna, še posebej pri majhnih otrocih. Sedenje za računalnikom zavira našo rast ter našo zdravje, zato takšna omejitev ne more škodovati.

Na peto vprašanje (Si prebral knjige za domače branje in sam napisal obnovo, oznako oseb; ali si si pomagal z internetom?), sva dobila zelo zanimive rezultate, saj je bil rezultat neodločen. Na to vprašanje je torej 5 ljudi odgovorilo z Knjige sem prebral sam, prav tako sem sam napisal obnovo in oznako oseb, enako pa je 5 ljudi izbralo odgovor Pomagal sem si z internetom.

                Na šesto vprašanje (Kaj ti pomeni prijatelj s socialnega omrežja in kaj pravi prijatelj? V čem je razlika?), je večina vprašanih odgovorila, da preko socialnega omrežja ne moreš najti pravega prijatelja, kot v realnem življenju ter, da jim pravi prijatelj v ‘resničnem svetu’ pomeni več. Pravatko pa se ljudje preko interneta lahko izdajajo za nekaj, kar niso. To večkrat privede do razočaranja, v hujših primeru pa tudi do raznovrstnih oškodb.

                Na sedmo vprašanje, (Kakšne so po tvojem mnenju pasti interneta?), jih je večina odgovorila, da največjo grožnjo predstavljajo hekerji, virusi ter kraja podatkov.

                Na osmo vprašanje (Zakaj so socialna omrežja (Facebook, Twitter, Youtube ...) dobra in zakaj ne?), jih je največ odgovorilo:

·         Dobra plat:

• Ohranjanje stikov (pogovori preko Skype-a, Facebooka),
• spremljanje aktualnih dogodkov,
• priložnost za spoznavanje novih ljudi.
• ·         Slaba plat:
• Zloraba osebnih podatkov,
• ni se moč opredeliti, kdo je tvoj pravi prijatelj,
• odvisnost,
• pedofili.

Na deveto vprašanje (Ali ti je všeč, da se pri pouku zelo pogosto uporablja IKT, računalnik...?), so vsi vprašani odgovorili z Da.

Na deseto vprašanje (Izpostavi dve negativni posledici, ki jih lahko pričakuje posameznik pri pretirani rabi interneta, socialnih omrežij ali računalnika nasploh?), jih je največ odgovorilo z odvisnosto, spremembo obnašanja, pomanjkanjem gibanja.

Na enajsto vprašanje (Ali si na računalniku tudi ponoči?), so 4 udeleženci odgovorili z Ne, ter 3 anketiranci z Da. Opomba: to vprašanje so nekateri anketiranci preskočili.

Na dvanajsto vprašanje (Si zaradi tega v šoli utrujen in zaspan?), je 1 anketiranec odgovoril z Da in 6 z Ne.

Na trinajsto vprašanje ( Zakaj?), so bili odgovorii večinoma takšni: premalo spanca, spim dovolj, računalnika ponoči sploh ne uporabljam.

Na štirinajsto vprašanje (Zakaj je/ni dobro, da so otroci za računalnikom po dve uri ali več na dan?), so vsi anketiranci izpostavili le slabe strani. Odgovori so bili večinoma zasvojenost, lenoba, utrujene oči, postanejo nedružabni.

Na petnajsto vprašanje (Kakšne izkušnje imaš o starejših ljudeh in njihovi uporabi računalnika?), jih je največ (3) odgovorilo z Nimam izkušenj, z Dobre (2) in s Slabe (2).

Na šestnajsto vprašanje (Prosim, utemelji :) ), večina odgovorov ni bila relavantnih. Uporabim lahko samo odgovor Ker se hitro učijo. Večina vprašanih je to vprašanje izpustila, ali pa odgovorila s šaljivim in neverodostojnim odgovorom.

 

3.         Vprašanje: Projekt Simbioza

Simbioz@ je vseslovenski prostovoljski projekt, katerega namen je združiti je dve generaciji – mlajšo in starejšo. Projekt se bo letos (leta 2013) izvajal že tretjič, kar pomeni, da s  pomočjo projekta uspešno dvigujemo raven računalniške pismenosti pri starejših generacijah. V projektu je skupno sodelovalo že več kot 200.000 mladih prostovoljcev in 300.000 pripadnikov starejše generacije. Orgarnizatorji projekta bi radi mlade pozvali k prostovoljstvu, starejše pa k vseživljenskemu učenju in dvigu računalniške pismenosti.

Nekatere stvari, ki se nam, mlajši populaciji zdijo samoumevne, predstavljajo velik izziv za starejšo generacijo. Sem sodijo pošiljanje e-pošte, plačevanje preko spletnega bančništva. Kar pa je najpomembneje – za delavnice, katere obiskujejo starejši, ni potrebno nič plačati, saj so zastonj, ker na delavnicah sodelujejo prostovoljci.

 

Žan Pokeržnik in Sebastjan Skrbinšek SŠSB

---

Odgovor SUK 5

 

ODGOVOR BC NAKLO: 

 

V današnjem času smo dobesedno odvisni od tehnologije, bolj je izpopolnjena rajši jo uporabljamo. Včasih smo poznali vse ljudi iz soseske, vasi...igrali smo se povsod, kjer je bil prostor. Vsakdo je probal pojesti pesek, zemljo in še marsikaj drugega, domov  smo prihajali samo na kosilo in spat, mame so bile navajene da smo domov hodili umazani kot "pujsi". Sedaj smo zaprti v sobo, ležimo oz. sedimo pred neko stvarjo, ki  vrti različne stvari. Če nas kdo išče nas najde tam, ker se nam drugam sploh ne da, še na kosilo zamudimo kakšne pol ure, uro.

 

 

Večina nas je resno odvisnih od mobilnega telefona, računalnika, televizije. Vendar obstajajo tudi druge stvari, ki so proizvod vse novejše tehnologije in si z njimi lajšamo naša opravila in bi bili brez njih tako rekoč izgubljeni. Povsod obstajajo plusi in minusi. 

 

Največja težava od te višje tehnologije je,  da med seboj ne znamo vzpostaviti osebnega stika, ampak se vse dogaja prek nekega tehnološkega posrednika. Ko nekdo stoji pred nami smo lahko zadržani in sramežljivi, te "težave" pri nekem posredniku pač ni in si upamo reči marsikaj kar drugače ne bi.

Na tak način sporazumevanja smo se res močno navadili, da se nam zdi povsem normalen, če sediš tudi več kot 4 ure pred računalnikom to ni nič takšnega.

 

Lahko bi še in še govorili o naših slabih navadah vendar pa ta oblika komuniciranja pomeni lahko neko novo priložnost na osebnem ali poslovnem področju.

Vse je odvisno od posameznika, koliko bo tudi dovolil, da tehnologija vpliva na njegovo življenje.

 

Vse je lepo in prav, da spodbujamo starejše ljudi k uporabi računalnika, vendar je po eni strani brezmiselno, saj ne bo imelo tako dobrega učinka kakor na nekoga ki se že v mlajših letih uči. Marsikdo bo tudi če bo znal delati z vsemi temi napravami opustil ta dejanja zaradi strahu, nekateri pa bodo uživali in si s tem lahko tudi naredili preostanek življenja bolj zanimiv.

 

 

Na podlagi odgovorov na intervju, prejetih od naših sošolk, sošolcev in nekaj drugih dijakov s šole, zapisale:

Andreja Žerovnik, Katja Kamnikar in Sara Žefran

 

 

 

 

 

---

Odgovor SUK 6

STPŠ Trbovlje

 

Odrasli meni da danes mladina nima nobene olike več, da se otroci ne znajo več igrati kot bi se morali… Smo generacija mladih, ki ne zna živeti brez računalnika, pametnega telefona in dostopa do interneta.

 

Britanski strokovnjaki so ugotovili, da pretirana uporaba tehnologije zmanjšuje koncentracijo, spodbuja plagiatorstvo, pojavlja se zasvojenost, ki se izraža v tem, da posameznik začenja izgubljati nadzor nad svojim obnašanjem. Odvisnost se je pred časom nanašala na pretirano uživanje določenih snovi, danes pa se vse pogosteje pojavljajo tudi nekemične odvisnosti. Najbolj znana je zasvojenost z igrami na srečo, vedno bolj pa tudi zasvojenost z internetom.

 

Rezultati naše ankete verjetno ne odstopajo od povprečja različnih študij. Večina dijakov je na dan na internetu več kot dve uri, posamezniki so povedali, da tudi več kot pet ur. Prevladuje uporaba socialnih omrežij (Facebook) in igranje video-igric. Mladi živimo v nerealnem virtualnem svetu, stik z naravo se postoma izgublja. Preko spleta si pridobimo prijatelje, z njimi komuniciramo na daljavo, v popačenem jeziku. Mnogi naši vrstniki ne preberejo niti knjig, ki so obvezne za domače branje. Preko interneta se lahko izbere med mnogimi obnovami, celo takšna obnova, ki ti je všeč in ustreza merilom, ki jih da učitelj.

Britanski strokovnjaki so med mladimi izvedli študijo o uporabi tehnologije med mladimi od 11 do 18 let; ugotovili so, da se kar 63% mladih počuti zasvojene s spletom. Zdravniki, sociologi in psihologi opozarjajo na težave: okvare oči, slabe drže, komunikacije, odnosov med vrstniki in generacijami, načini reševanja konfliktov in težav pri doseganju zastavljenih ciljev.

 

Absolutno se strinjamo, da v sodobni družbi vsak posameznik zna uporabljati tehnologijo, saj brez tega danes ne gre; ne v službi, ne v šoli, ne doma. Zdi se nam pozitivno, da smo se tudi dijaki naše šole vključili v projekt Simbioza in starejše ljudi učili uporabe računalnika, spleta. S tem smo jim pomagali do znanja kako pridobijo koristne in potrebne informacije.


Toda kaj bo z nami? Z generacijami otrok, ki cele popoldneve, večere ali celo noči sedimo ob računalniku?  

 

 

 

---