Srednja šola Zagorje
Vprašanje:
TOBAK – NE, HVALA, KER KAJENJE JE …
Od države dovoljena odvisnost je odvisnost od nikotina. Večina kadilcev prične kaditi že v zgodnjem obdobju najstništva. Strokovnjaki ugotavljajo, da se starostna meja prve pokajene cigarete iz leta v leto znižuje. Kljub dosedanjim ukrepom: dvig prodajne cene cigarete, opozorilni napisi na škatlicah s cigaretami itd., se kajenje med mladimi ne zmanjšuje.
Kajenje je na svetu vodilni vzrok prezgodnje smrti.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da je na svetu približno 1,3 milijarde kadilcev.
Zanimivo pa je tudi, da se poraba tobačnih izdelkov ni bistveno zmanjšala, kljub temu, da vse raziskave in ugotovitve kažejo na škodljivost nikotina.
1. Predstavljajte si, da ste zaposleni na Ministrstvu za finance. Vaša naloga je, da ugotovite, koliko dijakov na šoli kadi (zapišite, koliko dijakov je na šoli) in koliko denarja porabi vsak dijak – kadilec za cigarete v enem tednu. Nato napravite izračun, koliko denarja povprečno porabi dijak – kadilec na vaši šoli:
na dan ________ EUR,
na mesec _______ EUR,
na leto ________ EUR.
Izračunajte, koliko denarja porabijo za tobak vsi dijaki – kadilci na vaši šoli v enem letu. Premislite, kaj vse bi lahko naredili s tem denarjem.
Naredite plan.
2. Predstavljajte si, da ste zaposleni na Ministrstvu za zdravje. Vaša naloga je, da ugotovite, katere so strupene snovi, ki nastanejo pri kajenju cigaret, zapišite MDK vrednosti za te snovi ter zapišite LD50 za nikotin.
Pripravite poročilo.
V laboratoriju s preprostimi eksperimenti dokažite strupene pline, ki nastanejo v procesu gorenja cigaret (dušikovi oksidi, formaldehid, ogljikov dioksid, ogljikov oksid ter katran).
(Kajenje simulirajte s pomočjo brizgalke, z vlečenjem bata.)
Rezultate prikažite na plakatu, na plakat napišite, kako posamezne snovi delujejo na organizem. (Plakate slikajte in pošljite.)
3. Predstavljajte si, da so strokovne službe Inštituta za varovanje zdravja ugotovile, da je med srednješolci vedno večje število kadilcev. V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bodo pripravili protikadilsko akcijo. Ker si želijo novih in svežih idej, so k sodelovanju povabili tudi vas.
Pripravite jumbo plakat ali video…
Izvedite anketo na temo Mladi in kajenje (dijaki naj bodo različne starosti in spola. Vsaka šola naj izpolni vsaj 70 anket).
Povezava do ankete: http://193.2.241.188/limesurvey/index.php/survey/index/sid/181863/lang/sl
Odgovor SUK 2: SŠ Metlika
XXX
Odgovor SUK 3: SESGŠ Kranj
Če oseba dnevno pokadi v povprečju 1 škatlico, to znese 3,20 €.
V enem mesecu, ki ima privzeto 30 dni, je strošek kajenja na posameznika 96,00 €.
V enem letu, privzeto 365 dni, pa gre za presenetljivo visok znesek 1168,00 €.
Za ta denar si lahko posameznik privošči: nakup garderobe; tedenske počitnice z letalom za dve osebi; tedenske družinske počitnice na jadranski obali; izpit za avto; celo avto sam - seveda starejši letnik;
Če letni strošek za kajenje pomnožimo s številom dijakov SESG, ki kadijo, je številka v resnici gromozanska.
V ta namen smo anketirali 158 dijakov, kar je približno 23 % dijakov na naši šoli.
Razlog za majhen vzorec je, da so višji letniki poklicnih smeri že od januarja na praktičnem usposabljanju pri delodajalcih.
Od vseh anketiranih jih je 72 (46%) navedlo da kadi. Izračun pravi, da na leto skupaj porabijo 84 096,00 €.
Tobačna industrija obrača hude denarje! Kljub finančni krizi imajo (večinoma) mladoletniki in njihovi starši,
še vedno dovolj denarja za to razvado, kljub temu, da v šoli večkrat slišimo o neplačnikih malice in izletov.
Zanimivo bi bilo narediti raziskavo, ki bi nekako povezala kajenje učenca, staršev in plačevanje stroškov za šolo.
Vendar bi to morala biti že zelo zapleteno.
Ta denar, ki ga dijaki, ki kadijo, porabijo v letu dni, bi lahko uporabili za šolske izlete, dodatne učitelje za inštrukcije, boljše malice – več izbire, obnovo šole, pomoč posameznim dijakom, ki se znajdejo v stiski, … Tega je toliko, da sploh res ni!
Na naši šoli nimamo laboratorija. Zato nam je zahtevane podatke o strupenosti nikotina dal stric Google
(http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/toksikologija/)
Smrtna doza (odmerek) LD50:
Toksikologija se ukvarja s preučevanjem vpliva majhnih koncentracij snovi na organizme, z relativno strupenostjo snovi, ki je pomembna pri načrtovanju novih zdravil, kot tudi pri študiju vplivov onesnaževal na okolje, s preučevanjem kemijskih lastnosti snovi – topnost, reaktivnost, z ugotavljanjem produktov biotransformacije in z izborom medija (posredniške snovi) za vnos toksina v testni organizem.
Za vsako snov lahko določimo odnos doza - učinek. Zveza med dozo in učinkom neke prejete, največkrat strupene snovi, je podana v obliki grafa, kjer je prikazana odvisnost učinka od doze.
LD50 je oznaka za smrtonosni odmerek, ki pove, količino neke snovi, ki so jo prejeli testni organizmi in je povzročila, da jih je 50 % poginilo. Bolj je snov strupena, pri manjšem odmerku snovi umrejo testiranci. V spodnjem grafu to pomeni, da je snov A najbolj strupena. Najmanj pa C.
Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/Nicotine#Toxicology) pa pravi, da so vrednosti LD50 za nikotin 30–60 mg (za ljudi).
Razlika je posledica različne teže posameznikov. Sicer pa naj bi bilo le s kajenjem težko doseči ta smrtni odmerek.
Wikipedia navaja, da bi bilo potrebno kombinirati kajenje, žvečilni gumi z nikotinom in nikotinski obliž.
Do tega bi lahko prišlo, če bi nikotin polili po koži. Tega si ne predstavljam, saj mi je težko razumeti, da je nikotin v tekoči obliki.
Pa tudi po kako velikem delu kože bi ga morali politi – tega Wikipedia ne pove.
Menda pa je nikotin veliko bolj strupen kot kokain! Pravi pa tudi, da po prvotnih raziskavah nikotin NE povzroča raka.
Vemo pa, da v tleči cigareti ni le nikotin, ampak še kup drugih škodljivih snovi:
Metan, butan, kadmij, stearinska kislina, heksamin, amonijak, ocetna kislina, arzen, ogljikov monoksid, metanol, barva, toluen;
Vir: http://files.myopera.com/lokesh4/albums/9211522/cigarette%2Bchemicals-2.jpg
Ustvarjanje plakata:
Plakat:
Raziskave in odgovore je zapisala Renajla Hadžić; Ela Zupin.
Mentorici: Iva Šober, Irena Vidmar;
Odgovor SUK 4: SŠ Slovenska Bistrica
Povzetek
Dijaki Monika Sajko, Ana Bera, Dominik Smogavec in Luka Potočnik, smo si pri predmetu Študije okolja (v okviru Slovenskih učnih krogov) zadali nalogo, da raziščemo grdo in zdravju škodljivo navado kajenje. Raziskovali smo področje kemije, pripravili anketo in nato izračunali kolikšen delež dijakov je zasvojenih, ter povprečno koliko denarja zapravijo za cigarete. Prišli smo do šokantnih rezultatov o astronomskih vsotah denarja, ter do šokantnih novic o sestavinah cigaretnega dima (nikotin, katran, ogljikov monoksid). Avtorji te naloge si prizadevamo, da bi zmanjšali število aktivnih kadilcev na Srednji šoli Slovenska Bistrica.
POTEK DELA
Najprej smo si razdelili delo, ki je potekalo organizirano, Luka Potočnik ter Ana Bera sva se dokazala na področju kemije, ter sva preverila toksičnost sestavin cigaret. Ker je naše delo zahtevalo veliko računanja pri kemijskem delo in prav tako na področju analize anket. Dijake sta anketirala Monika Sajko in Dominik Smogavec, ki sta s skupnimi močmi prišla do povprečnih rezultatov o aktivnih kadilcih in njihovi potrošnji. Skupaj smo v odličnem timskem delu izdelali plakat , ki opozarja na škodljivost cigaret.
STRUPENE SNOVI V CIGARETIH
Med drugimi strupenimi snovmi, bi izpostavili naslednje:
NIKOTIN
LD50 nikotina , testiranega na podganah znaša 50 mg/kg.
LD50 nikotina, testiranega na miših znaša 3 mg /kg.
LD50nikotina, za človeka znaša 40-60 mg / kg.
Kar pa je v realnosti, težko uresničljivo, razen pri vseh možnostih uporabe nikotina, npr. (nikotinski obliži, cigareti,nikotinske žvečilke… )
Nikotin ima zelo visoko toksičnost v primerjavi z kokainom. Letalna doza kokaina znaša 95,1 mg/kg testiranega na miših. In prav nikotin je tista snov , ki dela kadilce odvisne.
KATRAN
Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenje za zdravje . Kajenje je odgovorno za nastanek srčnih bolezni, cerebrovaskularnih bolezni,kronične pljučne bolezni ,plujčnegaraka. Le-te so najpogostejše bolezni v evropski regiji. V evropski regiji je tobak na drugem mestu dejavnikov tveganja za nastanek bolezni
V svetovnem merilu je kajenje drugi največji vzrok za smrtnost v svetu. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih (približno 5 milijonov smrti letno).
Gudron ali katran je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, katera vsebuje ostanke destiliacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.
Na srednji šoli Slovenska Bistrica, smo izvedli anketo, s katero smo poskušali določiti št. kadilcev na šoli in koliko denarja povprečno potrošijo za cigarete.
Rezultate smo podali v naslednji anketi:
POVPREČNO
|
ZAPRAVLJEN DENAR
|
DAN:
|
470 EUR
|
TEDEN:
|
3290 EUR
|
LETO:
|
1 200 850 EUR
|
ŠTEVILO DIJAKOV NA ŠOLI:
|
510
|
ŠTEVILO REDNIH KADILCEV:
|
134
|
OBČASNI KADILCI:
|
53
|
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica je 26,3 % rednih kadilcev, ter 10,4 % občasnih.
|
Dijaki smo na podlagi anket ugotovili, da je na naši šoli ogromno kadilcev, ki se v večini ne zavedajo koliko denarja potrošijo za cigarete. Ker pa imamo možnost, se bomo potrudili spreobrniti čim več dijakov k temu, da opustijo kajenje. V tekočem mesecu bomo Monika, Ana, Dominik in Luka izvedli enodnevno protikadilsko akcijo, ter s tem čimbolj skušali informirati dijake o škodljivih posledicah kajenja.
V tabeli so predstavljene povprečne vrednosti. Anketirali smo vse oddelke na šoli in rezultate skušali na čimbolj preprost in razumljiv način tudi predstaviti. Iz tabele je razvidno, da povprečno dijaki na Srednji šoli Slovenska Bistrica porabimo 450 EUR. Ker pa je neizvedljivo, da bi izvedeli, do kolikšnih odstopanj prihaja pri mesečni ter letni porabi denarja smo vzeli najmanjše vrednosti, vendar kljub temu so vsote vrtoglave.
PLAKAT:
Odgovor SUK 5: BC Naklo
Ugotavljali smo, koliko dijakov v šoli kadi in koliko denarja dijaki potrošijo za kupovanje cigaret.
Na šoli je 892 dijakov. Od tega kadi 275 dijakov.
Na dan pokadijo eno škatlico,torej na dan pride to 3,10€.
Na teden porabijo 21,7€.
Na mesec 96,1€.
Na leto 1131,5€.
Vsi dijaki skupaj porabijo 311,162€.
DENAR BI PORABILI ZA :
- · pomoč socialno ogroženim dijakom
- · subvencije ekskurzij, taborov
- · nakup učbenikov
- · subvencije malic
- · pomoč otrokom z paralizo
Nekateri kemični elementi in spojine prisotne v tobačnem dimu
- § Strupene kovine
- § Strupeni plini
- § Rakotvorne kemične spojine
- § Krom
- § Amonijak
- § Formaldehid
- § Arzen
- § Butan
- § Banzen
- § Svinec
- § Cianovodik
- § Polonij 210
- § Ogljikov monoksid
Plini v cigaretnem dimu ter njihovi učinki na telo:
- Ø Benzen:vnetje kože in sluznice, glavobol,vrtoglavica,nervoza in smrt
2. Izpostavljenost: rak, levkemija,
3. Formaldehid : astma, solzenje in draženje oči, kašljanje
4. Ogljikov oksid: prenasičenost encimatskega kompleksa
5. Benzopiren: bronhitis, rak
6. Nikotin :Povzroča odvisnost, abstinenčna simptoma pa sta najpogosteje nemir in razdražljivost.
- Ø LD50 od nikotina je 50mg/kg za podgane in 3mg/kg za miši. 40-60mg (0,5-1,0mg/kg) je lahko smrtonosen odmerek za odraslega človeka.
- Ø Nikotin ima zato visoko toksičnost v primerjavi z mnogimi drugimi alkaloidi, kot je kokain, ki ima LD50 od 95,1mg/kg če ga uporabljamo za miši.
- Ø Malo verjetno je, da bi oseba samo s kajenjem dobila prevelik odmerek. Lahko pa pride do prevelikega odmerka v kombinaciji z nikotinskimi obliži ali nikotinsko žvečilko in cigaret ob istem času.
- Ø Velika koncentracija nikotina razlita na koži, lahko povzroči zastrupitev ali celo smrt, saj nikotin hitro prehaja preko kože v krvni obtok.
Zapisali Anna Marie Vidmar in Nastja Klemenčič
Odgovor SUK 6: STPŠ Trbovlje
Po opravljenih raziskavah je naša ekipa ugotovila da povprečen dijak - kadilec na naši šoli porabi približno 1,70€ na dan, torej 51€ na mesec in 612€ na leto. Če bi se dijaki odpovedali kajenju bi privarčevali ogromno denarja, ki bi ga lahko porabili za druge bolj uporabne stvari. Poleg tega pa bi se izboljšalo tudi njihovo trenutno zdravstveno stanje.
Na leto vsi dijaki kadilci na naši šoli porabijo neverjetnih 73,340 evrov. Ta denar bi lahko porabili za veliko bolj koristne namene, ki bi izboljšali počutje vseh na šoli pa tudi prebivalcev v njeni okolici. Poleg tega bi se izboljšal estetski videz okolice šole, saj ne bi bila polna ogorkov.
S tem denarjem bi lahko na šoli začeli živeti bolj zdravo, npr. prispevali v šolski sklad za malico, da bi se v jutranjih urah prehranjevali bolj zdravo. Lahko bi kupili barve in pobarvali stene z živimi barvami kar bi polepšalo notranji videz šole in počutje vseh v njej. Možnosti je zares ogromno.
Eksperimenti
- Dokazovanje NOx
Dušikove okside smo dokazali z Lungovim reagentom, ki se je ob prisotnosti teh plinov obarval temno do rjavo rdeče.
Dokaz dušikovih oksidov
- Dokazovanje HCHO
Schiffov reagent je v prisotnosti formaldehida postal purpurno rdeče barve.
Dokazovanje HCHO
- Dokazovanje CO
Nastalo srebro smo opazili kot črno oborino ali srebrovo zrcalo.
Dokazovanje CO
- Dokazovanje ogljikovega dioksida
Prisotnost smo dokazali z nastankom težko topnega kalcijevega karbonata.
Dokaz CO2
Plakat:
Odgovor smo pripravili Semir, Mateja, Luka in Žan
Odgovor SUK 7: BIC Ljubljana
SLOVENSKI UČNI KROGI
Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola
TOBAK – NE, HVALA, KER KAJENJE JE …
Dijaki: Tanja Batkovič, Erik Miklavčič,
Vesna Velkovski
Mentorice: Marija Vidmar, Milena Hrovat,
Mojca Smerajec
Marec 2013
KAJENJE V ŠOLI
Ugotavljali smo, koliko dijakov v šoli kadi in koliko denarja kadilci potrošijo za kupovanje cigaret.
V šoli je 463 dijakov.
Naredili smo anketo, da bi izvedeli, koliko učencev naše šole kadi in koliko denarja za to porabijo. Anketirali smo dijake vseh letnikov in programov.
Izprašali smo 340 dijakov, kadi jih 94 (27,6 %).
Napisali so, dnevno pokadijo okrog 13 cigaret, kar je približno pol škatlice.
Ena škatlica stane 3.20 € (1 cigareta = 0.16 €).
Koliko denarja porabi dijak, ki kadi?
- dnevno: 2 €
- na mesec: 60 €
- na leto: 730 €
Vsi skupaj porabijo letno 93285 €.
DENAR BI PORABILI:
NA ŠOLI za:
- subvencijo obveznih taborov
- subvencije ekskurzij
- nakup učbenikov
- nakup aparatur za praktični pouk
- pomoč socialno ogroženim dijakom
IZVEN ŠOLE za:
- izgradnjo pokritega atletskega stadiona za atletiko
(sedaj so državna tekmovanja na Dunaju)
- nakup opreme v otroških bolnišnicah
- nujne operacije
- nakup opreme za invalide
- sirotišnice
- brezposelne mlade
- zavetišča
- čistilne naprave
STRUPENE SNOVI V CIGARETNEM DIMU IN NJIHOV UČINEK NA ORGANIZEM
Kaj vsebuje cigaretni dim?
Cigaretni dim vsebuje več kot 4000 kemičnih sestavin, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka. 95 % tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalo so mešanica trdnih in tekočih delcev. Cigaretni dim vsebuje vsaj 250 strupenih kemičnih snovi in več kot 50 sestavin je znanih kot rakotvornih. Nekatere izmed kemičnih sestavin, ki se nahajajo v tobačnem dimu, so strupene kovine in strupeni plini.
Dokaz plinov v cigaretnem dimu
V laboratoriju smo izvedli simulacijo kajenja in kvalitativno dokazali nekatere strupene snovi v cigaretnem dimu. Dokazali smo: ogljikov(II) oksid, ogljikov(IV) oksid, aromatske spojine, žveplov(IV) oksid in vodikov sulfid, za dokaz formaldehida in dušikovih oksidov nismo imeli na voljo ustreznih kemikalij.
Dokaz formaldehida v cigaretnem dimu s Schiffovim reagentom
75 ml vode segrejemo na 80–90 °C. V njej raztopimo 0,1g fuksina. Po ohladitvi dodamo 2,5g natrijevega sulfata (IV) in 1,5ml koncentrirane klorovodikove kisline ter raztopino z destilirano vodo dopolnimo do 100 ml. Obstojnost reagenta je omejena.
Fuksinžveplova kislina (Schiffov reagent) v prisotnosti aldehidov postane purpurno rdeče barve.
Dokaz dušikovih oksidov z Lungovim reagentom
Pripravimo raztopino A (1 % sulfanilne kisline v 5 M ocetni kislini) in raztopino B (a-nafilamin raztopljen v razredčeni ocetni kislini).
Reagent pripravimo tako, da tik pred analizo zmešamo enaka dela A in B (po 15 kapljic).
Lungov reagent se ob prisotnosti dušikovih oksidov obarva temno do rjavo rdeče.
Dokaz ogljikovega (II) oksida s Tollensovim reagentom
5 % raztopini srebrovega nitrata dodamo toliko raztopine amoniaka, da se nastala rjava oborina srebrovega hidroksida zopet raztopi.
Ob prisotnosti ogljikovega (II) oksida nastane črna oborina ali srebrovo zrcalo.
Dokaz ogljikovega (IV) oksida z raztopino kalcijevega hidroksida
Pripravimo nasičeno raztopino kalcijevega hidroksida, ki jo sveže prefiltriramo. Topnost kalcijevega hidroksida je 0,17g/100g vode pri 100 °C.
Ob prisotnosti ogljikovega (IV) oksida nastane bela oborina.
Dokaz aromatskih spojin s kloroformom
Ob prisotnosti aromatskih spojin se kloroform obarva rumeno do oranžno.
Dokaz žveplovega (IV) oksida z metiloranžem
Metiloranž je indikator za kisline in baze in v kisli raztopini se obarva rdeče, kar je dokaz za prisotnost SO2 .
Dokaz vodikovega sulfida z raztopino svinčevega acetata
Po nastanku črne oborine sklepamo na prisotnost H2S.
Postopek vzorčenja
Postopek vzorčenja cigaretnega dima
Cigaretni dim vsrkamo v injekcijsko brizgalko. Ulovljeni dim nato vbrizgamo v pasterjeve pipete (Ziploc vrečko) z ustreznim reagentom.
Plini v cigaretnem dimu ter njihovi učinki na organizem
Benzen
Posledice:
- vnetje kože in sluznice
- draženje in poškodbe dihal
- glavobol, vrtoglavica, nervoza, krči, smrt
Dolgotrajna izpostavljenost:
- aplastično anemijo
- spremembe pri delovanju rdečih in belih krvničk v kostnem mozgu
- levkemija
Formaldehid
Posledice:
- solzenje oči, kašljanje, draženje oči
- ekcem
- spremembe elastičnosti pljučnega tkiva
- kronične poškodbe, kot je astma in ciliatoksično delovanje
Ogljikov oksid
Posledice:
- prenasičenost encimatskega kompleksa
Benzopiren
Posledice:
- vnetje kože in sluznice
- bronhitis
- rak
Nikotin
Posledice:
- Povzroča odvisnost, abstinenčna simptoma pa sta najpogosteje nemir in razdražljivost.
- V majhnih količinah deluje pospešujoče, v velikih pa zavirajoče na možgane, dihanje, prebavo in delovanje srca.
Mediana smrtne doze za nikotin: LD50
Človek: 30 do 60 mg (0.5-1.0 mg/kg) (Gosselin, 1988).
Pes: oralno LD50= 9.2 mg/kg
Miš: oralno LD50=3.3 mg/kg (RTECS, 1985-86)
Podgana: oralno LD50= 50 mg/kg
Viri:
http://ostanizdrav.com/kaj-vse-je-v-tobacnem-dimu/
http://www2.arnes.si/~tbolko/R06/projekt2c1/KAJENJE.html
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2164
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vpliv_kajenja_tobaka_na_zdravje
Zavod za šolstvo, Atmosferski procesi in kakovost zraka, Anita Poberžnik, Margareta Vinkl, Markiza Skvarč
PROTIKADILSKA AKCIJA
Pripravili smo protikadilski letak.
Slika plakat 1
Slika plakat 2
Slika plakat 3
Slika plakat 4
Comments (6)
sszagorje said
at 6:48 pm on Apr 18, 2013
Ja, res bo treba v akcijo in mlade bolj podučiti o negativnih straneh kajenja. Dijaki sami ugotavljajo, da šole- učitelji o tem premalo govorimo.
Marjetka Bizjak said
at 3:43 pm on Apr 18, 2013
Želim si samo, da bi te vaše izsledke videlo čim več mladih. Boste poskrbeli tudi za to?
Darja Kramar said
at 3:25 pm on Apr 18, 2013
Na srečo nikoli nisem kadila in ne bom, tale vaša raziskava pa to samo potrjuje. Zanimivo je, kako ste se vsi lotili raziskave in vsak na svoj način. Bravo.
Gabriela Zver said
at 2:22 pm on Apr 7, 2013
Ela Zupin, odlično. :) Pa to je bil tudi namen, da se zavemo. Ko vidim zdaj še te slike v vseh objavah, ufff. :)
ŠC Kranj, ESGS said
at 7:29 am on Apr 6, 2013
Prej nisem vedela, da obstaja LD50. Pa tudi cel kup škodljivih snovi. Saj to vsi "vemo", ampak zdaj to vem še bolj. lp Ela Zupin
Gabriela Zver said
at 9:52 pm on Apr 5, 2013
Hvala šolam za objave. Zagotovo ste se spet kaj novega naučili o škodljivosti kajenja. Ali? In če bo zaradi sodelovanja v SUK še kdo prenehal kaditi, bo to največji uspeh. :)
You don't have permission to comment on this page.